Je kdaj za delo vprašal trot čebelo? Priden kot Čebela, len kot trot! Kdor postopa kakor muha, ta si ne zasluži kruha! Kdor dela kot čebela, temu ne zmanjka dela. Čebelice, zdaj sije sonce, le hitro napolnite lonce. Kadar matica zapoje, družina gre na svoje. Ne bi tukaj stal ulnjak, če bi med ne bil sladak. Za hišo je ulnjak, šumi od zore v mrak. Čebele pridno delajo, medu ljudem obetajo. Brez potu ni medu! Kjer so čebele, je tudi med, pa ne vsako leto. Če znal boš s čebelo lepo ravnati, se njenega pika ni treba bati. Kdor hoče lizati med, se ne sme bati pikov. Nobena oblast, nobeno kraljestvo popolnejše ni, kot je čebelje občestvo. Čebele napravijo možaka, ali siromaka. Roj v maju voz sena, roj v juniju kos mesa, roj v juliju pa kurja peresa. Matica je duša panja, zato mi ni noben trud, s katerim matice izboljšujem, odveč. Kdor s čebelami skopo postopa, se medu oropa. Ne odloča število družin, temveč njihova kakovost. Žrtev in delo je smoter čebele; naj bi enake kreposti v človeških srcih se vnele. Če k čebelam samo med te vleče, ne boš, prijatelj, imel z njimi sreče. Lenobe svoje se sramujem, ko delo vaše opazujem. Nikar se čebele na cvetu ne boj, piči le tista, ki brani dom svoj. Oj, sestrice, čebelice zlate, povabljene k rožam ste v svate. Lenuh, sem pridi se učit, le to ti bo v prid.
Čebelarsko društvo Kočevje, Cankarjeva 7a ,1330 Kočevje - info@cd-kocevje.si  - 041/415-314  
Izdelava internetne strani: Vasja Marinč, 2018  
PREGOVORI
-   velika   čebelja   družina   letno   potrebuje   okrog   40   kg   medu   in   nekaj   kg cvetnega prahu? -   za   kilogram   akacijevega   medu   je   potrebnih   120.000   poletov,   kar   pomeni obisk štirih milijonov cvetov? -   čebela   leti   s   hitrostjo   24km/h,   med   vračanjem   v   panj   pred   dežjem   lahko tudi do 40km/h? - čebela med letom opravi s krili do 300 utripov na sekundo? - žerka v 5-6 dneh do 500-krat poveča svojo težo? -   da   lahko   čebela   s   polno   medno   golšo   leti   15   minut   in   opravi   okrog   7   km dolgo pot? -   je   v   1   g   voska   je   do   1250   voščenih   lusk,   ki   jih   pri   čebelah   delavkah   izločajo voskovne žleze na spodnji strani zadka? -   da   so   čebele,   čmrlji   in   metulji   tako   rekoč   ustvarili   cvetje.   Cvetoče   rastline so se razvile šele za razvojem žuželk.
ALI STE VEDELI DA…
Medovito rastlinje in drevje Na   Kočevskem   kaže   rastlinstvo   v   glavnem   značaj   srednjeevropsko   ali   baltsko   sibirske   flore.   Poleg   te   pa   imamo   tu   tudi   nekatere   zastopnike   panonsko-pontske,   ilirske, alpske   in   sredozemske   flore.   Gozdovi   so   mešani   in   jih   sestavljajo   v   glavnem   predstavniki   srednjeevropske   flore,   to   so   bukev,   smreka   in   jelka.   Največ   je   bukve,   sledi smreka    in    jelka.    Bukev    ima    domeno    na    visokih    vzpetinah.    Bukovemu    gozdu    so    smreke    in    jelke    primešane    ponekod    v    skupinah,    drugod    raztreseno.    Reliefna razgibanost   Kočevske   ima   za   posledico,   da   se   klima   lokalno   močno   spreminja.   Na   eni   strani   povzroča   floristično   bogastvo   kočevske   zemlje,   po   drugi   pa   vegetacijsko raznolikost   in   spreminjavost.   Zgodovinski   razvoj   flore   in   vegetacije   je   seveda   prispeval   tudi   k   sestavi   rastlinstva,   zlasti   še   k   florističnemu   bogastvu   in   njegovi   izredni mešanosti. Podnebje je zaradi znatne nadmorske lege zmerno celinsko in nekoliko ugodnejše ob Kolpi, izvzemši planote. Zaradi   dolgih   zim   traja   pri   nas   čebelja   paša   komaj   pet   do   šest   mesecev.   V   zgodnji   pomladi   ter   lepi   in   topli   jeseni   pa   se   paša   podaljša   tudi   do   osem   mesecev.   Takih   let   je bolj   malo.   Narava   je   pri   nas   le   malokdaj   radodarna,   da   bi   mogel   čebelar   uspešno   čebelariti.   Zato   je   prisiljen   panje   s   čebelami   prevažati.   Če   je   ugodno   vreme,   je   na Kočevskem   dobra   spomladanska   razvojna   paša   in   poletna   medonosna,   poznopoletna   in   jesenska   paša   pa   je   skromna.   Če   želimo   te   paše   čimbolj   izkoristiti,   moramo skrbeti,   da   imamo   do   glavnih   paš   dovolj   močne   družine.   Le-te   bodo   lahko   nabrale   dovolj   medu   za   svoj   razvoj   in   zase,   pa   še   kakšen   kilogram   za   trud   in   stroške čebelarja. V nadaljevanju bomo opisali tiste rastline in drevje, ki dajejo med letom našim čebelicam hrano, pa tudi kakšen kilogram medu za čebelarja.
PAŠNE RAZMERE NA KOČEVSKEM
ČRNI   TELOH   ali   KURJICA    ( Helleborus   niger ).   To   je   naša   najzgodnejša   cvetlica,   ki   raste   pod   grmičevjem   ter   v   zatišju   svetlih   gozdov   in   na   višje   ležečih   travnikih.   Kjer   ga   je veliko, dobijo čebele kar dobro pašo. Cveteti začne že takrat, ko leži okrog njega sneg. SPOMLADANSKA   RESA    ( Erica   carnea   L ).   Pri   paši   na   pomladanski   resi   se   čebelje   družine   odlično   razvijajo.   Dobra   paša   na   njej   se   pojavlja   vsakih   deset   let,   vendar   dokaj nezanesljivo. MALI   ZVONČEK,   DREMAVKA    ( Galanthus   nivalis ).   Ta   se   prav   tako   kot   resa   pokaže   izpod   snega   na   travnikih   in   senčnatih   listnatih   gozdovih.   Čebelam   daje   mnogo obnožine in tudi kapljice medičine. Pri nas raste po vlažnih listnatih gozdovih in travnikih tudi pomladanski VELIKI ZVONČEK  ( Leucoium vernum ). Cvete marca in aprila. TROBENTICA,   POMLADANSKI   JEGLIČ   ali   PISKALICA    ( Primula   veris ).   Pojavi   se   na   senčnih   bregovih   in   dolinah,   brž   ko   izgine   z   njih   sneg.   Čebele   jih   množično   obiskujejo in iz njihovih cvetov prinašajo prvo medičino. POMLADANSKI   ŽAFRAN    ( Crocus   vernus   in   neapolitanus ).   Pojavi   se   že   marca.   Cvete   marca   in   aprila.   Včasih   povsem   pobeli   obronke   gozdov   in   daje   čebelam   medičino   in obnožino.   Sorodnice   cvetijo   tudi   rumeno   in   vijoličasto.   Podlesne   veternice   zacvetijo   v   gozdu,   še   preden   drevje   ozeleni.   Njihov   sorodnik   je   tudi   JETERNIK    ( Hepatika nobilis ). Cvetovi so večinoma modri. Cveti od februarja do aprila. LESKA   ( Corylus   avellana ).   Na   leski   dobijo   čebele   mnogo   obnožine.   Lepo   jih   je   gledati,   ko   se   vračajo   vse   oprašene   v   svoje   panje.   Mnogokrat   cveti   leska   prezgodaj.   Zaradi prenizke zunanje temperature čebele ne morejo izletavati ob njenem cvetenju. Le grmi, ki rastejo ob senčnih pobočjih, čakajo čebelice na ugodnješe dni. JELŠA   -   ČRNA   JELŠA    ( Alnus   glutinosa )   in   SIVA   JELŠA    ( Alnus   incana ).   Rastejo   na   vlažnih   tleh,   pogosto   ob   rekah   in   potokih.   Čebelam   dajejo   mnogo   obnožine.   Cvetijo   zelo zgodaj, zlasti če rastejo na odprtih mestih. BELI TOPOL ( Populus alba ) in topoli sploh nudijo čebelam tako kot iva veliko obnožine, pa tudi nekaj medičine. IVA    ( Salix   caprea   L ).   Je   zelo   pomembna   za   zgodnji   pomladni   razvoj   družin.   Medijo   (mačice)   cvetovi   obeh   spolov.   Čebele   dobijo   poleg   tega   na   moških   cvetovih   še   veliko cvetnega   prahu.   Poznamo   več   vrst   vrb,   ki   jih   je   med   seboj   težko   ločiti.   V   glavnem   ločimo   dve   skupini:   planinske   in   nižinske;   prve   rastejo   predvsem   v   alpskem   svetu   in so   pomembne   za   hribovsko   čebelarstvo,   druge   pa   rastejo   na   nižinskem   svetu,   zlasti   na   močvirnem   in   naplavljenem,   ob   rekah   in   potokih.   Te   vrbe   so   z   ivo   zelo pomembne čebelje paše. SADNO   DREVJE .   Sadno   drevje   cvete   pri   nas   od   srede   aprila   do   srede   maja,   včasih   tudi   prej.   Muhasto   pomladansko   vreme   cvetenje   tudi   zakasni.   Nekatere   zgodnje vrste   zacvetijo   že   v   začetku   aprila.   Koščičasto   sadje   medi   bolje   od   pečkastega   in   divje   necepljene   vrste   bolje   od   cepljenih.   Nekoliko   manj   od   češenj   medijo   jablane   in hruške. Čebele nabirajo na sadnem drevju medičino in obnožino, ki uspešno vzpodbuja spomladanski razvoj čebel. ČEŠNJA ( Prunus avium L. ). Je zelo pomembna za pomladansko pašo. Na njej se čebelje družine uspešno razvijajo, ob ugodnem vremenu lahko napolnijo medišča. REGRAT    ( Taraxacum   officinalis ).   Uspeva   povsod.   Prija   mu   dobro   gnojena   opuščena   njiva,   ki   jih   je   zadnje   čase   veliko.   Ko   cvete,   je   prijetno   pogledati   rumeno   površino,   na kateri   brenčijo   čebele,   obložene   z   velikimi,   rumenimi   bremeni   na   zadnjih   nožicah.   Ne   daje   le   obilico   bogate   obnožine,   ampak   tudi   znatne   količine   nektarja.   Kjer   raste na večjih travnikih oziroma površinah, lahko točijo regratov med. MALINA  ( Rubus idaeus ). Je deloma vrtna, deloma gozdna rastlina, ki ponekod nudi izvrstno pašo. Cveti maja in junija, čebelam pa nudi pašo šest do sedem tednov. ROBIDE    ( Arubus   fruticosus ).   Ne   mede   tako   kot   maline,   čebele   pa   jih   vseeno   marljivo   obiskujejo.   Znanih   je   več   vrst,   plodovi   pa   so   znane   robidnice.   Ne   cveti   tako   dolgo kot malina. ČRNI TRN  ( Prunus spinosa ). Je zelo pomemben za čebele. NAVADNI   GLOG    ali   BELI   TRN    ( Crataegus   laenigata ).   Raste   po   listnastih   gozdovih   in   živih   mejah.   Za   grm   so   značilni   trni;   cveti   belo,   vrtni   glog   pa   rdeče.   Močno   dehteče cvetove čebele zelo obletavajo, zlasti po dežju. Ni pa še dokazano, da bi bila njegova medičina strupena oziroma da bi povzročala majsko bolezen čebel. JAVOR    ( Acer   SP.   L.   in   Acer   platanoides   L ).   To   je   zelo   pomembna   medonosna   paša   na   Kočevskem.   Javor   medi   dokaj   redno.   Gorski   javor   ima   medeče   cvetove,   ki   se   odprejo šele,   ko   drevo   ozeleni,   običajno   meseca   maja.   Mana   se   pojavlja   vzporedno   s   cvetenjem.   Znani   so   tudi   primeri,   ko   so   čebele   nabrale   znatne   količine   mane,   tudi   do   en mesec   po   končanem   cvetenju.   Ostrolistni   javor   je   tudi   zelo   pomembna   rastlina   na   Kočevskem,   predvsem   v   Kolpski   dolini,   kjer   tvori   manjše   sestoje.   Predstavlja pomembno razvojno pašo. Cveti že aprila in je poleg nektarja zelo bogat s pelodom. NAVADNI   ČEŠMIN    ( Beberis   vulgaris ).   To   je   grm,   ki   zraste   do   tri   metre   visoko   in   raste   na   sončnih,   suhih   tleh   ob   gozdovih   in   njivah.   Njegovi   rumeni   in   dišeči   cvetovi   vise na vejah v majhnih grozdičih. Cveti od aprila do junija in zelo dobro medi. SMREKA    ( Picea   abies   L ).   Kjer   so   večji   sestoji   doraslih   smrek,   dobijo   čebele   ob   ugodnem   vremenu   obilno   pašo.   Za   medenje   je   zelo   občutljiva.   Izdatno   medi   le   v   res ugodnem   srednje   toplem   in   ne   presuhem   vremenu.   Medi   včasih   ob   koncu   maja,   sicer   pa   v   juniju.   Medenje   lahko   traja   deset   do   petnajst   dni.   Močan   hladen   naliv medenje ustavi in po njem ne medi več. Paša na smreki se pojavlja bolj poredko in lokalno, zato je ta paša na našem področju manj pomembna. LIPA    ( Tilia   platyphyllos )   in   ( Tilia   cardata ).   Na   Kočevskem   je   dokaj   redna   paša   na   lipi   in   je   po   pomenu   takoj   za   jelovo   pašo.   Čebele   nabirajo   med   iz   nektarij   in   mano.   Mana nastopi   ob   cvetenju   že   v   juniju,   svoj   vrh   pa   doseže   približno   štirinajst   dni   po   prenehanju   cvetenja.   Pogoj   za   dobro   izločanje   mane   in   bero   je   vlažno   vreme,   brez   vetra   in ne prenizkih temperatur. Na Kočevskem so lahko donosi iz lipove mane obilni, tudi do petindvajset kilogramov na čebeljo družino. Čebele lahko naberejo še na cvetovih do petnajst kilogramov medu. JELKA   -   HOJA   ( Abies   alba   Mill   in   Abies   pektinata ).   Ta   predstavlja   najpomembnejšo   pašo   na   Kočevskem.   Redko   bogato   zamedi   na   celotnem   področju.   Čas   medenja   je zelo   različen;   včasih   medi   že   v   juniju,   pogosto   v   juliju   in   avgustu,   pa   tudi   pozneje.   Na   medenje   zelo   vplivajo   hladnejši   nalivi,   po   katerih   medenje   običajno   preneha.   Pri nas   so   večja   hojeva   pasišča   na   pobočju   Stojne,   Roga,   Drage,   Grčaric,   Banja   loke,   Predgrada,   Spodnjega   loga,   Male   gore   in   Vrbovca.   Ob   medenju   so   bere   zelo   obilne, tudi   do   pet   kilogramov   dnevno.   Zaradi   te   velike   bere   čebelarji   prevažajo   svoje   čebele   s   pasišča   na   pasišče,   da   tako   čimbolj   izkoristijo   darove   narave.   Znano   je,   da   jelka ne medi povsod hkrati, potrebno pazljivo spremljati poročila službe za napovedovanje medenja. JESENSKA   RESA   ( Calluna   vulgaris ).   V   jeseni   s   svojimi   rožnato   rdečimi   grmički   prekrije   marsikatero   pobočje   naših   hribov.   Čebele   jo   rade   obiskujejo,   saj   medi   skoraj vsako leto, v nekaterih krajih bolj, drugje manj, v nekaterih pa nič. Če je ugodno vreme, čebele naberejo nekaj za ozimnico ali celo več. JESENSKI   PODLESEK   ( Colchicum   autumnalis ).   S   svojimi   bledo   rdečimi   cvetovi   oznanja   prihajajočo   jesen.   Na   travnikih   se   pojavi   že   v   prvih   dneh   septembra.   Čebele   ga prizadevno obiskujejo in iz njega prinašajo obnožino, ki je v tej pozni letni dobi še kako potrebna. SROBOT ( Clematis ). V jeseni nudi nekaj medičine in cvetnega prahu. Cveti modro, belo, vijoličasto, rdeče ali pisano.Zelo medovit je divji gozdni srobot. BRŠLJAN    ( Hedera   helix ).   V   jesenskem   času   nudi   čebelam   nekaj   medičine   in   cvetnega   prahu.   Čebele   prinašajo   njegovo   obnožino   še   novembra   in   včasih   ob   ugodnem vremenu tudi decembra, ko cvetlic ni nikjer več.
Galerija fotografij
Prosimo člane, da nam pošljete čim več fotografij…